Speak for a higher purpose
December 11th, 2012
Tags: embalaža, glass, kozarec, packaging, rocking glass, s project, Speak



V sodelovanju S projecta in Steklarne Hrastnik se je danes v restavraciji Fifteen Jamieja Oliverja v Londonu rodil nov slovenski izdelek, ki ni samo zabaven in privlačen na pogled, ampak pripoveduje tudi zanimivo zgodbo. Kozarec z imenom Speak namreč nima ravnega dna in se v neprestanem gibanju pozibava po površini, kamor ga odložimo. Kljub temu, da je nenavaden in iz množice iztopa, še vedno opravlja svojo nalogo – le na malce drugačen način. Enako velja za depriviligirane mlade, ki jim zavod S project v okviru svojega socialnega projekta S akademYa v šetmesenih izobraževalnih ciklih ponuja učenje s področja kuhanja, podjetništva in osebne rasti. Del dobička od prodaje kozarca Speak je namenjen prav njim. Da bi na sebi lasten in včasih drugačen način prišli do cilja.
V pestrem mozaiku vseh sodelujočih pri Speakovi zgodbi sem v celoto s ponosom in veseljem prispevala grafično podobo, zasnovo embalaže in del fotgrafskega gradiva.
—
Speak is a Slovenian product that was created in cooperation between the company Steklarna Hrastnik (a Slovenian glass company) and S project. The vision of S project which is looking for individuals who are apparently unreliable and unstable – however, put through their S akademYa educational model they are “stabilized” and prepared for life on their own – gave birth to an idea of a glass which would have the same characteristics: unstable, unusual and useless at a cursory look. Fill it with content and it becomes reliable, unbreakable, different, and attractive. And when set on its base it is raised above the average. With the sales of the glass Speak, the S project and Steklarna Hrastnik will create new opportunities for young people since they are assigning some of the sales revenue to educating the socially underprivileged youth in the field of cooking, entrepreneurship and personal growth.
I was proud to be able to contribute to the Speak story with graphic and packaging design as well as with some of the photos on the page.
PS:
Že veste kaj boste podarili bližnjim za praznike? Speak je v teh časih lahko res super darilo :) kupite ga lahko tukaj.
December 11th, 2012
Tags: embalaža, glass, kozarec, packaging, rocking glass, s project, Speak










Uf, je že dolgo, od kar smo gulili te stare klopi na faksu. Vmes se je marsikaj spremenilo. Klopi so nove, prav tako prostori in predmetnik, a ko pridem po stopnicah na vrh stavbe na Jamnikarjevi in zagledam množico maket na hodniku, se mi zdi, kot da se spet vračam nazaj v čas … Pred kratkim smo ob 40. obletnici študija skupaj obujali spomine, za slavnostni dogodek pa sem oblikovala zbornik in plakat.
—
It’s been a long time since we sat at those old tables in college. A lot has changed since then but still when i come up the stairs of our landscape architecture department again and see all those models laying around the hall it somehow still feels the same … We celebrated the 40th anniversary of landscape architecture studies in Slovenia a while ago and for this occasion i designed a poster and a book.
December 7th, 2012
Tags: 40 let, 40 years, book, book design, knjiga, krajinska arhitektura, landscape architecture
Category: delo

Instagram jesen je obarvana sivo rumeno. Mogoče mi pa sčasoma postanejo všeč ti meseci.
—
Instagram fall came in gray and yellow. I just might learn to love it someday.










V četrtek, 27.9. se je v Dami zgodila prva S večerja. Dišalo je omamno, atmosfera je bila prijetna, obrazi pa fotogrnični. Ne zamudite naslednje!
—
On Thursday, 27th of September, the first S dinner took place in Dama restaurant. It smelled delicious, the atmosphere was great and the students turned out to be really photogenic. Don’t miss the next one!
October 1st, 2012
Tags: Ajdovščina, dama, dinner, s akademya, s project, socialno podjetništvo, večerja
Category: objektiv





V Divači je bilo v petek zvečer v zraku nekaj posebnega … Polna luna, super amient letnega kina Muzeja slovenskih filmskih igralcev, tisti retro zvok predvajanja starih filmskih kolutov, zvezdno nebo in prijetna družba. Ob ogledu serije starih kratkih filmov o Krasu nam smo se navduševali nad posnetki iz časov, za katere se zdi, da so se tudi v resnici odvijali v črno-belem. Ob koncu smo se spet sprehodili skozi muzejsko trgovinico in psssssst – na zalogi je le še nekaj kitajskih Kekcev, zato hitro pot pod noge!
—
There was something in the air on Friday in Divača … Full moon, great atmosphere at the open air cinema of the Museum of Slovenian film actors, that special sound of old movie film rolls running, stars in the sky and nice company. We were really impressed by the selection of short movies about Slovenian Karst region from the good old times that seem to have been happening in back-and-white mode only. At the end we also walked through the museum shop again and I saw that they still have a couple of Kekec posters left :)
August 5th, 2012
Tags: Divača, film, kino na prostem, movie, muzej slovenskih filmskih igralcev, open air cinema






July 16th, 2012
Tags: black and white photo, čb fotografija, črnobela fotografija, film
Category: objektiv


Pred kratki sem pri pospravljanju starih predalov naletela na pravo malo bogastvo – celo mapo že davno pozabljenih letrasetov! Kljub temu da gre za prastaro tehnologijo, sem se s pravim retro veseljem lotila barvanja, kombiniranja, centriranja in fejkanja strešic. In omg, če je kdo slučajno že pozabil – časi pred računalniki so bili resnično zamudni …
—
When i was cleaning one the drawers i came across a small fortune – a whole map of old letrasets! It didn’ take long before my retro spirit kicked in and i started transfering the letters on paper, making cominations and trying to fake the Slovenian č, š and ž letters. And omg, I must say – good old days were really extremely time-consuming …

Ker prenova stare hiše ni kar tako in ker upava, da bi s svojim delom lahko morda tudi kaj malega pripomogla k dialogu vseh, ki jih tovrstne obnove zanimajo ali pa so vanje tako ali drugače vpleteni vpleteni, odpirava vrata novemu blogu s preprostim imenom ‘Kraška hiša‘ . Vabljeni k ogledu, branju, komentiranju in spraševanju!




Kdo se še spomni kavbojcev in indijancev? Da kultura starih dobrih iger ne bi v dobi računalnikov in ipadov prehitro izumrla sem za svojega super truper nečaka sešila tale indijanski šotor. Verjetno je še premajhen zanj, a nič zato – še prehitro bo s perjanico na glavi dirjal naokrog in kukal izza šotorskega krila :)
Peterokotni šotor iz lesenih palic in platna je visok približno 185 cm, v širino pa meri približno 130 cm. Priročen je za igro tako v stanovanju kot tudi na prostem. Če si ga za svoje najmlajše želi še kdo, naj me kontaktira na info@evazupan.si. Izdelava šotorov je zaradi časovne stiske do nadaljnjega pomaknjena na stranski tir …
—
This teepee for my little nephew is the result of my diy weekend. I had so much fun making it because it brought back memories from my childhood when we were playing cowboys and indians games all the time. Let’s hope it wont be all computers and ipads for this little guy as well!

Včasih se stvari postavijo na svoje mesto šele takrat, ko za to resnično nastopi pravi čas. Tole knjigico sem našla v smeteh pod našim blokom le nekaj dni po tem, ko sva se odločila, da uresničiva najino veliko željo – kupiti in prenoviti staro kraško hišo. Ampak ne katero koli, temveč prav tisto, v katero sva se oba zaljubila nekega deževnega dneva, ko sva se sredi dvorišča spogledala in hkrati rekla ‘to je to’. Sledili so dnevi urejanja birokracije, obiskov na banki ter srečanj s takšnimi in drugačnimi ljudmi. Ves ta čas si velike novice vraževermo nisem upala deliti s vami, da se ne bi kaj predčasno zalomilo. A zdaj ni več poti nazaj – hiša je najina in avantura z imenom ‘Na Krasu’ se začenja. Fotografije in poročila sledijo!
—
Lately I’ve been thinking that there is really a right timing for everything. I found this little old book (it is called In Karst) in the trash near my apartment only a couple of days after my boyfriend and I have decided to turn our dreams to reality – we are going to buy and restore an old house in the Slovenian Karst region. But this wouldn’t be just any old house, we found a perfect place that immediately got us saying ‘this is it’. And then the bureaucracy began … The tones of papers we had to sign and all the problems that came along got me so superstitious that i really didn’t want to say anything before it was all done. And now it is – the house is ours and the Karts adventure begins. Photos and reports will follow soon!




Od mojih zadnjih šiviljskih podvigov in maminih pogledov izpod čela so se stvari pošteno izboljšale. Levji delež zaslug za to nosi ena prima punca po imenu Mateja, ki me je tekom svoje šiviljske delavnice (ob tem maham Katarini in se zahvaljujem za super rojstnodnevno darilo) več kot strokovno in potrpežljivo vodila pri izdelavi tele dvobarvne lanene obleke. Sploh ni slabo, a ne?
—
It’s been a while since my last sewing exercises. And I’m proud to say that thing got better – a lot better! A big thanks for this goes to a special girl called Mateja, who patiently guided me through her sewing class (thank you Katarina for this great birthday present!) which i finished with this brand new two colored dress in my hands. Not bad, right?


and here is the chair after.

Danes sem z garažne razprodaje v parku Tabor domov privlekla še en nadkulski retro stol :)
Obnova sledi kmalu!
—
I bougt this more than cool retro chair on a yard sale in Ljubljana’s Tabor park today :)
The renovation will follow soon!



































Istanbul was more than amazing!

Ne samo, da je res že skoraj pomlad, tudi moj mali zeliščni nasad že živi. Močno upam, da se bo kmalu lahko znašel tudi že na krožniku ;)
—
Spring time is almost here and my little herbs are beginning to grow gradually. Hopefully they will soon end up on our plates ;)


Z izidom slovenskega prevoda knjige Arhitekturni detektiv se bodo tudi slovenski otroci lahko na zabaven in praktičen način spoznavali z učenjem o arhitekturi in prostoru. Moj mali doprinos h knjigi predstavljajo štiri uvodne ilustracije.
—
A brand new Slovenian translation of the ‘Architecture Toolkit’ book was published a while ago and I made four little illustrations for it.
February 27th, 2012
Tags: architecture, arhitektura, arhitekturni detektiv
Category: delo

Se skoraj bojim napisat, da ne pobegne … ampak, trikrat hura za zgodnjo pomlad!
—
I’m a bit affraid to write it down, so I won’t jinx it … but spring is almost here!


Ni večje zabave od drsanja po zamrznjenem koseškem bajerju! In prav vsako leto, ko se podam na pot po ledu se mi zdi, kot da sem zakorakala naravnost v eno izmed Unicefovih voščilinic. V moji glavi so na njih vedno upodobljeni otroci v drsalkah.
—
I absolutely love frozen lakes and skating or just walking on ice. And every time I see all the people having so much fun on the small Koseze pond nearby it feels as if had just walked straght into one of the Unicef chritmas cards. In my mind they always had children skating pictured on them.



TEDx v Mariboru je bil event presežkov. Presežkov energije, vzdušja, predavanj, idej, prebliskov, razmišljanj, smeha, druženja, tvitanja, snega in mraza. Nadkul.
—
TEDx event in Maribor was full of superlatives. People, energy, atmosphere, lectures, ideas, thoughts, laughs, twitting, snow and cold – everything was in abundance and utterly amazing.


Tokrat o črkovnih dekoracijah.
—
This time i wrote about making letters decoration.

Nekateri ljudje pogosto pozabljajo svoje ključe, nekateri denarice, spet drugi mobitele ali dežnike. Sama za razliko od omenjenih tipov pozabljam vse od naštetega. A očitno so mi ironične kozmične sile ponudile vsaj en relativno zabaven način, kako lahko vsakodnevno preprečim takšne in drugačne katastrofe – pogled na stopnice v našem bloku! Moji vsakodnevni odhodi od doma izgledajo namreč nekako takole: oblečem plašč, obujem čevlje, pograbim torbico, stopim čez vrata, zaklenem, se spustim po prvih petih stopnicah in čudežno me prešine misel, da sem pozabila telefon – oddirjam nazaj, odklenem, premečem celo stanovanje, najdem mobitel, stopim čez vrata, zaklenem, se spustim po prvih osmih stopnicah in ugotovim, da sem pozabila tudi na ključe od avta – oddirjam nazaj, odklenem … mislim, da se vam že svita, kako se zgodba utegne nadaljevati. Saj ne da, nisem hvaležna vsem skrbnim silam za njihovo dobroto, morda je le tajming včasih malce neroden. No, ampak se mi pa vsaj le redko zgodi, da dokončno oddidem od doma brez določenih ključnih stvari, le trajat zna. Saj veste tisto ‘kdor nima v glavi, ima v petah’ Jaz sem živi dokaz.
—
Some people keep forgetting their keys, wallets, mobile phones or umbrellas. Me for example, I keep forgetting all of the above. But apparently some ironic cosmic forces are taking care of me and they thought of a very amusing way of preventing me from regular catastrophes - a view over the staircase in my apartment block! My everyday’s preparations to leave home look something like this: i take my coat, put on my shoes, grab my bag, walk through the door, lock the door, take the first five steps and all of the sudden it hits me i forgot about my mobile phone – i rush back, unlock the door, search frantically for the mobile, find it, walk through the door, lock the door, take the first eight steps and then i remember i forgot to take the car keys - i rush back, unlock the door … you get the picture. It’s not that I’m not grateful to the allmighty cosmic force, maybe there’s just something a bit off with the timing. But after all i can say with great joy that i hardly ever leave home without the essential stuff, it just takes some time. We have a saying here in Slovenia about that. It goes something like ‘those who don’t keep it in their heads, catch up with their legs’. And I’m living proof.
